Po~ituvani gosti, ~lenovi na Semejnata federacija za svetski mir, dami i gospoda,
Mi pri~inuva golemo zadovolstvo {to mo`am denes da ja spodelam so vas porakata za Vistinskoto semejstvo. Kako {to znaete, semejstvoto e lulka na ~ovekoviot `ivot i kamen-temelnik za miren svet.
Se nadevam deka na ovaa sredba }e go pronajdeme patot za izgradba na vistinski semejstva, zdravi i ispolneti so Bo`ja qubov.
Bog e apsoluten, edinstven, nepromenliv i ve~en. Negovata volja isto taka. Ako ~ove~kite su{testva Adam i Eva se soedinele pod Bo`jata qubov, sé }e bilo kompletno i sovr{eno. Bo`jeto poteklo, cel i proces na sozdavawe, isto kako i pri~inata, efektot i nasokata - se apsolutni.
Po Padot, ~ove~kite predci Adam i Eva vlegle vo haos preku svoeto neznaewe. Neznaeweto i haosot se pro{irile od individualno nivo do nivo na semejstvo, narod i svet. Zada~a na religijata i Providenieto na spasot e da né oslobodat od ovaa sfera na Padot.
Vo Poslednite denovi Mesijata doa|a i jasno podu~uva za apsolutnata, edinstvenata, nepromenlivata i ve~na pri~ina, nasoka i efekt od Bo`ja gledna to~ka. Toj }e go is~isti svetot od neznaeweto i haosot i }e go vrati vo prvobitnata pregratka na Boga. Ova e ispolnuvawe na Bo`jata volja.
Ako toa ne se slu~i, toga{ vo Poslednite denovi site religii, ideologii, filozofii i narodi }e is~eznat. Sega ~ove{tvoto se soo~uva so 21 vek, vleguvaj}i vo novata istoriska era na tretiot milenium samo za nekolku godini. Vo ovoj va`en moment, bi sakala da go dadam ovoj govor za "Pregled na Principot na Providentnata istorija na spasot", za da mo`e da re{ime da se podgotvime za novata era.
Za da se ostvari kompleten i sovr{en odnos pome|u Boga i ~ove{tvoto, zasnovan vrz Vistinska qubov, Bog bara ~ovekot da ispolni uslov na odgovornost, so cel toj da dostigne edinstvo so Nego. Zatoa bilo potrebno Bog da ja dade Zapovedta na prvite predci. So drugi zborovi, znaej}i deka tie se vo periodot na rast - na patot kon sovr{enstvo, Bog ja vospostavil Zapovedta kako uslov Negovite deca da go nasledat najdragocenoto ne{to, Vistinskata qubov.
Prvobitno, Vistinskata qubov trebalo da se stekne preku `ivotno iskustvo i vnatre{na realizacija. Vistinskata qubov ne e ne{to {to mo`e da se nau~i preku zborovi, pi{an tekst ili {koluvawe. Taa kompletno se do`ivuva samo niz `ivotot. Sozdadeni kako novoroden~iwa, Adam i Eva trebalo da rastat i postepeno da se usovr{at sebesi preku iskustvata na srceto na Vistinski deca, Vistinski brat i sestra, Vistinski ma` i `ena i Vistinski roditeli niz celiot `ivot. ~ovekot mo`e da ja ostvari Celta na sozdavaweto i da stane idealno ~ove~ko su{testvo samo otkako }e ja do`ivee Bo`jata Vistinska qubov vo celost.
Sekoja li~nost posakuva nejziniot objekt na qubov da bide deset milioni pati podragocen od nego ili duri beskrajno dragocen. Isto taka, i Bog posakuva ~ove{tvoto, negoviot objekt na qubov, da stane beskrajno vredno. Ako edno ~ove~ko su{testvo se usovr{i sebesi, toga{ taa li~nost steknuva bo`estvena vrednost, dostignuvaj}i Bo`ja svetost i sovr{enstvo.
Bog e apsoluten, no Negoviot ideal na Vistinskata qubov ne mo`e da se ostvari sam po sebe, bidej}i qubovta sekoga{ bara objekt - qubeniot. Sega treba da go razbereme odnosot pome|u Bo`jata Vistinska qubov i Vistinskata qubov na ~ove{tvoto, kako tie zapo~nuvaat i kako se usovr{uvaat. {to bi se slu~ilo ako Bog ne gi izbral ~ove~kite su{testva kako Negovi apsolutni objekti na Vistinskata qubov i, namesto toa, da sakal da zapo~ne i usovr{i Vistinska qubov na nekoj drug na~in? Vo toj slu~aj, Bog i ~ovekot bi go ostvaruvale idealot na Vistinska qubov so razli~ni motivacii, nasoki i celi. Bog }e trebalo da go dostigne Svojot ideal za qubovta preku objekt povisok od ~ove{tvoto, a ~ovekoviot ideal za qubovta }e nemal direktna vrska so Boga.
No, Bog kako subjekt na Vistinskata qubov, go postavil ~ove{tvoto kako objekt na Svojata Vistinska qubov. Spored toa, Bog mo`e da go ispolni Svojot ideal na Vistinska qubov samo preku ~ove{tvoto. Ostvaruvaweto na Bo`jata cel na sozdavaweto e idealniot svet, kade {to Bog i lu|eto se obedineti preku apsolutna qubov. ~ove~kite su{testva se sozdadeni kako najvisok objekt na Bo`jata qubov. Samo tie vo celata kreacija ja otelotvoruvaat Bo`jata priroda. Tie se rodeni kako vidlivi tela na nevidliviot Bog. Ako nekoja li~nost se usovr{i sebesi, taa stanuva Bo`ji hram, vidlivo, supstancijalno telo vo koe Bog mo`e slobodno i mirno da prestojuva.
Bo`jiot sevkupen ideal na apsolutnata Vistinska qubov se realizira i usovr{uva preku ~ove{tvoto vo vertikalna vrska roditel-dete.
Bog prvo go sozdal Adama. Toj trebalo da bide Bo`ji sin i, istovremeno, supstancijalnoto telo na samiot Bog. Podocna, Bog ja sozdal Eva, kako objekt-partner na Adam, za da mo`at Adam i Eva da go usovr{at idealot na horizontalnata, t.e. bra~nata qubov. Eva trebalo da bide Bo`ja }erka i, istovremeno, kako nevesta trebalo supstancijalno da go ispolni idealot na horizontalnata Bo`ja qubov.
Mestoto na koe Adam i Eva bi se usovr{ile, ostvaruvaj}i ja svojata prva qubov so brak pod Bo`jiot blagoslov, e tokmu mestoto kade {to Bog bi ja sretnal Svojata supstancijalna nevesta. Pri~inata za toa e deka Bo`jiot ideal na apsolutna qubov se spu{ta vertikalno i se priklu~uva tamu kade {to idealot na bra~nata qubov pome|u Adam i Eva se ostvaruva horizontalno. Bo`jata Vistinska qubov i Vistinskata qubov na ~ove{tvoto se obedinuvaat i usovr{uvaat sebesi na isto mesto, iako doa|aat od razli~ni nasoki: ednata vertikalna, a drugata horizontalna.
Bo`jiot ~in na sozdavawe bil neizbe`en, a ne mo`eme da zamislime sozdavawe bez cel. Edinstvenata pri~ina poradi koja na Bog mu trebalo sozdavaweto bila da go realizira idealot na Vistinskata qubov. Bog go razvil `ivotot od najednostavnite i najni`i nivoa do ~ovekovoto nivo vo dvojki, subjekt i objekt i pozitivnost i negativnost, za da sozdade zaemni odnosi pod idealot na qubovta. Idealot na sozdadenoto za qubovta i Bo`jiot ideal na vrvnata qubov ne se odvoeni, nitu razli~ni. Ovoj princip na sozdavawe dejstvuva za da ja usovr{i apsolutnata qubov na Boga preku usovr{uvawe na qubovta me|u ma`ot i `enata vo ~ove~kiot svet. Zatoa, na po~etokot, Bog sozdal eden ma` i edna `ena, Adam i Eva.
Bo`jata cel na sozdavaweto barala od Adam i od Eva da se pokorat na Zapovedta na Boga, koj e subjekt na Vistinskata qubov, i da se usovr{at sebesi kako Vistinski ma` i Vistinska `ena. Ponatamu, tie trebalo da stanat Vistinska dvojka soedineta vo Bo`jata Vistinska qubov. Potoa, imaj}i sinovi i }erki preku taa Vistinska qubov, tie bi stanale Vistinski roditeli i bi `iveele sre}no. Ako Adam i Eva se usovr{ele sebesi vo Vistinska qubov, }e ja ispolnele Bo`jata `elba da ima supstancijalno telo. Koga tie bi se usovr{ile sebesi kako Vistinska dvojka, idealot na Bo`jata apsolutna qubov }e bil ispolnet.
So toa {to Adam i Eva bi imale deca na dobrina i bi stanale Vistinski roditeli, Bog bi se vospostavil Sebesi supstancijalno kako Ve~en roditel i }e go dostignel Svojot ideal. Zhitelstvoto na Nebeskoto carstvo bi se zgolemuvalo beskrajno vo duhovniot svet, zasnovano na iljadnici pokolenija potomci vo fizi~kiot svet.
No Adam i Eva, ~ove~kite predci, se oddelile od Boga. Koga bile isterani od Edem, tie sé u{te nemale deca. Otkako gi progonil, Bog nemal osnova da gi sledi i da go blagoslovi nivniot brak. Taka celata ~ove~ka rasa poteknala od na{ite gre{ni predci. ~ove{tvoto se namno`uvalo bez kakva bilo direktna vrska so Bo`jata qubov.
Po~ituvani voda~i, mo`el li ~ovekoviot pad da bide rezultat na jadewe ovo{je od drvo? Padot na Adam i Eva bil nemoralen ~in protiv idealot na Bo`jata Vistinska qubov. Faktot {to Adam i Eva trebalo da se pot~inat na Zapovedta poka`uva deka tie zgre{ile vo periodot na svojot rast, dodeka sé u{te ne bile sovr{eni. Arhangelot, pretstaven kako zmija, ja dovel Eva vo isku{enie da kasne od Ovo{jeto na dobroto i zloto i taa duhovno padnala. Podocna, taa go dovela Adam vo isku{enie (koj isto taka bil nezrel da jade od ovo{jeto) i toga{ tie padnale fizi~ki.
Edinstveniot mo`en grev {to mo`el da bide fatalen vo Edemskata gradina, kade {to Adam i Eva op{tele so Boga i `iveele vo radost, bil grevot na zabraneta qubov. Bidej}i prviot quboven odnos na ~ove~kite predci trebalo da bide sovr{enstvo na qubovta na samiot Bog, toj trebalo da ozna~i po~etok na proslava {to bi prodol`ila niz celata istorija, ispolneta so ve~en zanes od radost i blagoslov za Boga, za Adam i Eva i za Univerzumot. Toa trebalo da bide radosen nastan vo koj qubovta, `ivotot i Bo`jata loza bi bile vospostaveni vo ~ove{tvoto. Sepak, sprotivno na toa, Adam i Eva gi pokrile svoite dolni delovi i ispla{eni se skrile me|u drvjata. Ne po~ituvaj}i go nebeskiot zakon, tie vospostavile nemoralna vrska kako osnova za la`na qubov, la`en `ivot i la`na loza.
Kako potomci na Adam i Eva, site ~ove~ki su{testva se rodeni so prvobiten grev. Padot predizvikal konflikt pome|u umot i teloto vo sekoja li~nost. Poradi Padot, na{eto op{testvo e ispolneto so nemoralna qubov, a lu|eto postapuvaat sprotivno na `elbite na svojot originalen um.
Spored idealot na qubov, site qubovni odnosi vo `ivotinskoto i rastitelnoto carstvo slu`at samo za razmno`uvawe. Edinstveno ~ove~kite su{testva se isklu~ok. ^ove{tvoto u`iva sloboda vo bra~nite qubovni odnosi. Ova e posebna privilegija na lu|eto kako gospodari na celata kreacija. Bog im dal beskrajna radost i blagoslov na qubov na Svoite sinovi i }erki. Sepak, vistinskata sloboda {to Bog ja dozvolil bara odgovornost od ~ovekot. Ako poedinecot bi insistiral na qubov bez odgovornost i bi ja praktikuval, kolku li konfuzija i destrukcija bi nastanalo? Dostigawe na najvisokiot ideal na ~ove~ka qubov e mo`no samo koga li~nosta prezema odgovornost za qubovta.
Za ovaa odgovornost mo`eme da razmisluvame na tri na~ini. Prvata odgovornost e ~ovekot da stane gospodar na Vistinskata qubov, vistinski sloboden i blagodaren na Boga za slobodata na qubov i da znae kako da se izgraduva i kontrolira sebesi. Ovaa odgovornost za quboven odnos ne treba da se prezeme samo poradi zakonot ili poradi op{testvenite obi~ai. Namesto toa, li~nosta treba da vospostavi odgovornost preku svoja sopstvena samokontrola i re{itelnost vo posvetena vertikalna vrska so Boga.
Vtora e odgovornosta na li~nosta kon nejziniot objekt na qubov. Prirodno, lu|eto ne sakaat qubovta na soprugot ili soprugata da ja delat so drugi. Horizontalnata bra~na qubov, koja se razlikuva od vertikalnata qubov pome|u roditelite i decata, go gubi svojot potencijal za sovr{enstvo vo momentot koga e podelena. Pri~inata za toa e deka principot na sozdavawe bara soprugot i soprugata da stanat edno vo apsolutna qubov. Sekoj partner ima odgovornost dadena od qubovta da `ivee apsolutno za dobroto na drugite.
Tretata odgovornost na qubovta e kon decata. Roditelskata qubov e osnova za detskoto dostoinstvo i sre}a. Tie bi sakale da se rodat preku celosno i harmoni~no edinstvo na nivnite roditeli vo Vistinska qubov i bi sakale da bidat odgledani so takva qubov. Najdragocenata odgovornost na roditelite ne e samo da gi odgledaat decata fizi~ki, tuku isto taka da im gi ponudat `ivotnite elementi na Vistinskata qubov, koi mo`at da ja usovr{at nivnata duhovnost. Ova e pri~inata zo{to semejstvoto e tolku dragoceno. Sekojdnevnite iskustva na srceto na Vistinsko dete, Vistinski bra}a i sestri, Vistinski sopru`nici i Vistinski roditeli ne mo`at da se dobijat na niedno drugo mesto osven vo Vistinskoto semejstvo.
Ako Adam i Eva stanele dvojka na Bo`jata Vistinska qubov, Bog bi mo`el da `ivee vo Adam kakoNegovo supstancijalno telo i da ja saka Eva. U{te pove}e, Adam i Eva }e mo`ele da stanat Vistinski roditeli koi su{tinski go otelotvoruvaat Boga, i da stanat izvor na dobra qubov, dobar `ivot i dobra loza.
No, poradi Padot Adam i Eva stanale supstancijalno telo na Satanata i zavr{ile stanuvaj}i izvorna zla dvojka, zli roditeli i zli predci. Bidej}i ~ove{tvoto poteknalo od vakov koren, lu|eto ja nasleduvaat ovaa loza na zli roditeli kako potomci na prequbnikot Satana, koj e neprijatel na Boga.
Dami i gospoda, kolku golema moralo da bide bolkata na Boga koga preku Padot, na{ite predci go uni{tile negoviot ideal na Vistinska qubov! Lu|eto {to trebalo da bidat Bo`ji sinovi i }erki ne go znaat Boga kako nivni prvobiten roditel. No, iako negovite sinovi i }erki mu slu`at na Satanata, Bog raboti za Providenieto na spasot. Bidej}i toj e apsolutno su{testvo, i negoviot ideal za sozdadenoto e isto taka apsoluten. Toj go sproveduval Providenieto na spasot i pokraj golemata taga. Bo`jeto Providenie na spasot e Providenie na obnovata, {to zna~i - da se obnovi izgubenata cel na sozdavaweto, zasnovano vrz Vistinska qubov. Providenieto na spasot e isto taka Providenie na presozdavawe.
Vrz osnova na ova, korenot na Providenieto na spasot e povtorno sozdavawe na semeto na prvobitnoto dete, ~ove~koto su{testvo {to }e go ispolni idealot za sozdavawe. Ona {to Bog najmnogu go mrazi, `ivotot i krvnata loza {to zapo~nale so la`na qubov na prequbnikot Satana, mora da bide pro~isteno. Su{tinata na Providenieto e podgotvuvawe za ra|awe na Vistinskiot roditel, Spasitelot obedinet so Vistinskata qubov, `ivot i loza na Boga.
Otkako predcite na ~ove{tvoto ne uspeale da ja ispolnat svojata odgovornost, ja nasledile nemoralnata loza na Satanata i do{le pod negova vlast, Bog ne mo`el direktno da se vme{a i da gi vrati lu|eto vo nivnata prvobitna pozicija. U{te pove}e, Bog nitu mo`e da go kazni, nitu bezuslovno da go prifati ~ove{tvoto, koe odbralo da odi na stranata na zliot arhangel. Strategija na Boga e da postavi centralna li~nost na stranata na dobriot arhangel. So toa {to e napadnata prva, taa li~nost go postavuva uslovot na otplata za da se obnovi izgubenoto. Satanata napa|a prv, no kako rezultat mora da prifati poraz. Prvata, Vtorata i Tretata (studenata) svetska vojna se dobar primer za ova. Stranata {to prva napa|a, gubi.
Od sevkupnata perspektiva na Providenieto na obnova, sorabotkata pome|u majkata i sinot e mnogu va`na. Taka bilo vo vremeto na Jakov, Mojsej i Isus. Bog rabotel na Svoeto Providenie da gi odvoi lu|eto od satanskiot `ivot i loza vospostavuvaj}i ja osnovata na sorabotka pome|u vtoriot sin vo semejstvoto i majkata, koja treba da ja ispolni odgovornosta na Eva, izvorot na Padot.
Bog ne mo`e direktno da se povrze so prviot sin, bidej}i toj e vo direktna krvna vrska so Satanata, koj preku Padot prv zavladeal nad ~ove{tvoto. Bog ja obnovuval krvnata loza na dobrina taka {to vtoriot sin, koj ja pretstavuva stranata na dobroto, bi ispolnil opredelen uslov, a potoa prviot sin, koj ja pretstavuva stranata na zloto, bi mu se pot~inil na vtoriot sin.
Vo semejstvoto na Adam, Bog go sprovel providenieto so koe go odbral vtoriot sin Avel, koj potoa trebalo da go pot~ini prviot sin, Kain. Iako Eva padnala, kako majka taa mo`ela da se potrudi da sozdade edinstvo me|u dvajcata bra}a. Sepak, na krajot Kain go ubil Avela (Bitie 4:8), so {to Providenieto na spas ne se ispolnuva i se prodol`uva.
Isto taka, i vo vremeto na Noe postoela formula za sorabotka pome|u majka i sin. No taa zna~ajna sorabotka ne bila ostvarena sé do vremeto na Rebeka i Jakov.
^ovekoviot pad go izvr{ile tri su{testva: Adam, Eva i arhangelot. Arhangelot ja zavel Eva, a podocna Eva go zavela Adama, predizvikuvaj}i go fizi~kiot pad. Kako rezultat, tie go napu{tile Boga, a padnatiot arhangel stanal Satana. Bidej}i Providenieto na spasot e Providenie na obnova, principot na obnova mo`e da bide sproveden edinstveno odej}i 180 stepeni obratno od Padot.
Bog go zagubil Adam, koj go imal semeto na Vistinskata qubov i na Vistinskiot `ivot. Poradi toa, Bog moral da najde sin so novo seme, kogo Satanata ne mo`e da go obvini. Isto kako {to Bog za vreme na sozdavaweto prvo go sozdal Adam, spored Providenieto na obnovata, koe e Providenie na presozdavawe, Toj mora prvo da podgotvi sin koj nema vrska so Padot. Ova e osnova za idejata za doa|awe na Mesijata. Mesijata gi odbiva gre{nite `ivoti na lu|eto so gre{na loza pod vlasta na Satanata. Toj doa|a kako Vistinska li~nost {to go nakalemuva gre{noto ~ove{tvo vo semeto na nov `ivot. Korenite na Mesijata se vo Boga, i toj doa|a kako vtor Adam, koj zbri{uva sé {to bilo storeno od prviot Adam. Ova e pri~inata zo{to Bog ne mo`e da isprati supermen-Mesija, koj }e dejstvuva samo preku ~uda.
Za da bide roden sin na zemjata so takvo seme na Bo`ja qubov i `ivot, prvo mora da postoi majka. A majkata ne mo`e da rodi vakvo dete na konvencionalen na~in. Za~nuvaweto mora da se slu~i preku formulata na obnova. Site sorabotki pome|u majkite i sinovite vo Providenieto na obnova se podgotovka i uslov da se rodi Bo`jiot sin, so seme na nov `ivot {to Satanata ne mo`e da go obvini. Pravej}i uslovi da gi odbegne napadite na Satanata i pot~inuvaj}i go prvorodeniot sin koj go pretstavuva zloto, majkata i sinot gi obnovuvaat qubovta, `ivotot i lozata {to gi odzel Satanata.
Biblijata, koja go bele`i Bo`jeto Providenie, sodr`i mnogu prikazni {to se te{ko razbirlivi. Na primer, Rebeka gi izmamila svojot soprug Isak i prviot sin Isav i mu pomognala na vtoriot sin Jakov da go primi blagoslovot (Bitie 27). Bog bil na stranata na majkata i na sinot i gi blagoslovil za nivnite postapki, iako upotrebuvale metodi {to na prv pogled izgledaat nepravedni.
Vo semejstvoto na Adam, Kain i Avel se borele nadvor od maj~inata utroba. Nivnata borba dovela do smrtta na Avel, vtoriot sin.
Potoa doa|a Jakov. Po zasluga na mnogu dobri lu|e, koi platile visoka cena i se `rtvuvale po vremeto na Avel, Jakov kone~no dostignal do nivoto na koe Satanata prvpat zavladeal nad ~ove{tvoto. Potoa Jakov po~nal da go re{ava konfliktot so svojot brat-bliznak, Isav. Kaj preminot na rekata Javok, Jakov go postavil uslovot na duhovna pobeda nad angelot (Bitie 32:28). I preku pobedata nad Isav (Bitie 33), koj bil vo pozicija na supstancijalnoto telo na arhangelot, Jakov bil blagosloven kako prv pobednik vo istorijata, i mu bilo dadeno imeto Izrael. No toga{ toj ve}e bil na 40- godi{na vozrast.
Satanata go poseal semeto na la`na qubov vo utrobata na Eva, koja rodila zol `ivot. Zatoa Bog trebalo da ja pro~isti maj~inata utroba od koja mo`el da se rodi nebeskiot Sin. Toj period na pro~istuvawe za odvojuvawe od Satanata moral da zapo~ne vo vremeto na za~nuvawe i da prodol`i do 40-godi{na vozrast. Zatoa, iako Jakov bil pobedonosen, ne go zadovolil ovoj kriterium. Tamara bila velikata majka koja ja prezela ovaa odgovornost.
Tamara se oma`ila za Ir, najstariot sin na Juda (Bitie 38). No Ir go nalutil Boga i umrel. Spored obi~ajot vo toa vreme, Juda í go dal na Tamara svojot vtor sin, Onan, za da mo`at da rodat dete za Ir. No Onan, znaej}i deka deteto na Tamara nema da bide negovo, go istural svoeto seme nazemi. Bidej}i ova bilo grev vo o~ite na Boga, Onan umrel.
Potoa Tamara go pobarala za ma` Silom, tretiot sin na Juda. No Juda ne go dozvolil toa, bidej}i smetal deka negovite dvajca sinovi umrele zaradi Tamara i se pla{el deka i Silom mo`e da go snajde istoto, so {to bi zavr{ila semejnata loza.
No Tamara bila ubedena deka taa treba da ja prodol`i lozata na odbraniot narod. Za taa cel, se maskirala kako bludnica i spiela so svojot svekor Juda, pri {to zatrudnela so bliznaci. Za vreme na pora|aweto eden od bliznacite, Zara, protegnal raka za da se rodi prv, no bil povle~en nazad vo utrobata i vtoriot sin, Fares, se rodil prv, zazemaj}i go mestoto na postar brat. Taka, prviot i vtoriot sin se borele vo utrobata na Tamara i, so svrtuvaweto na polo`bite se odvoile od Satanata. Toa stanalo uslov za obnova vo utrobata. Preku ovoj uslov, Mesijata mo`el da bide za~nat vo krvnata loza na odbraniot narod, Izrael, koj stoel nasproti Rimskoto carstvo dve iljadi godini podocna. Toga{ mo`ela da bide sozdadena pobedonosnata osnova na nacionalno nivo vo utrobata na majkata podgotvena za semeto na Sinot Bo`ji, koja Satanata ne mo`el da ja obvini. Vrz ovaa osnova, vo glavniot tek na Bo`jeto Providenie se pojavila Svetata majka Marija.
Marija, kako svr{enica na Josif, primila iznenaduva~ka poraka od arhangelot Gavril, deka Mesijata }e bide roden preku nea (Luka 1:31) . Vo toa vreme, ako nema`ena `ena zatrudni, bi bila ubiena. No Marija ja prifatila Bo`jata volja so apsolutna vera, velej}i, "Eve ja sluginkata Gospodova; neka mi bide spored zborovite tvoi!" (Luka 1:38)
Marija se sovetuvala so sve{tenikot Zaharija, koj bil nejzin rodnina i visokopo~itana li~nost. @enata na Zaharija, Elisaveta, so Bo`ja pomo{, bila bremena so Jovan Krstitel. Taa í rekla na Marija, "Blagoslovena si ti me|u `enite, i blagosloven e plodot na tvojata utroba! I odkade ova, pri mene da dojde majkata na mojot Gospod?"(Luka 1:42,43) So ovie zborovi, taa go posvedo~ila idnoto ra|awe na Isus.
Na ovoj na~in, Bog im dozvolil na Marija, Zaharija i Elisaveta da doznaat za ra|aweto na Mesijata pred koj bilo drug. Site tie imale apsolutno zna~ajna misija vo sledeweto na Bo`jata volja i slu`eweto na Isus. Semejstvoto na Zaharija í dozvolilo na Marija da prestojuva vo nivnata ku}a. Isus bil za~nat vo ku}ata na Zaharija.
Elisaveta i Marija bile rodnini po maj~ina strana. No, spored Bo`jeto Providenie, niv gi smetale za sestri, Elisaveta kako postara (Kain) i Marija kako pomlada (Avel). Elisaveta í pomognala na Marija vo prisustvo na Zaharija. Preku ovaa sorabotka, semejstvoto na Zaharija, na nacionalno nivo, go otplatilo nedostatokot na edinstvo pome|u majkata i sinot kaj Lija i Rebeka vo semejstvoto na Jakov (Bitie 29 i 30). Ova ovozmo`ilo Isus da bide za~nat. Za prvpat vo istorijata, bez satanski obvinuvawa i preku podgotvena utroba, mo`elo da se rodi na Zemjata semeto na Sinot Bo`ji - semeto na Vistinskiot Tatko. Na ovoj na~in, edinorodniot Bo`ji Sin, sopstvenik na prvata Bo`ja qubov, se rodil za prvpat vo istorijata.
Marija morala da napravi ne{to {to ne mo`elo da se sfati so voobi~aeno razmisluvawe, nitu lesno da se tolerira spored toga{nite zakoni. Marija, Elisaveta i Zaharija bile duhovno pottiknati. Tie go sledele otkrovenieto {to do{lo od Boga i bezuslovno veruvale deka e toa Bo`jata volja i `elba.
Iako Sinot Bo`ji mo`el da se rodi na zemjata, Mu bil potreben za{titen yid, za da izrasne bezbedno vo satanskiot svet i da ja ispolni Bo`jata volja. Bog se nadeval deka ovie tri li~nosti vo semejstvoto na Zaharija }e ja vospostavat taa za{titni~ka osnova. Ima mnogu ne{ta {to treba da se imaat predvid vo vrska so toa kolku seriozno trebalo ovie trojca da se posvetat sebesi za da go {titat i slu`at Sinot Bo`ji, i kolku dolgo trebalo da bidat obedineti me|u sebe.
Vo Biblijata e zabele`ano: "I ostana Marija so nea okolu tri meseci, pa se vrati doma"(Luka 1:56). Potoa, nema bibliski zapisi za kakva bilo natamo{na sorabotka pome|u Marija, Elisaveta i Zaharija. Te{kotiite za Marija i Isus zapo~nale otkako Marija ja napu{tila ku}ata na Zaharija. Semejstvoto na Zaharija trebalo da bide za{titen yid za Isus, sé do krajot.
Po kratko vreme, Josif otkril deka Marija e trudna. Kolku golema bila negovata v~udovidenost vo toj moment! Marija, negovata sakana svr{enica, bez da ima odnosi so nego, zatrudnela po trimese~en prestoj na drugo mesto. Prirodno bilo Josif da ja pra{uva Marija ~ie e bebeto vo nejzinata utroba. [to }e se slu~elo ako toga{ Marija otvoreno mu objasnila sé? Ako otkriela sé, toa mo`elo da zna~i kraj na nivniot rod. Zatoa Marija ednostavno odgovorila deka zatrudnila od Svetiot Duh.
Lu|eto od okolinata po~nale da ja zabele`uvaat bremenosta na Marija.[to }e se slu~elo ako Josif izjavil deka ne znae ni{to za toa? No Josif bil pravi~en ~ovek. Veruval vo otkrovenieto na Boga i ja {titel Marija, velej}i deka toj e odgovoren za nejzinata bremenost. Marija mo`ebi bila ismejuvana zatoa {to zatrudnela za vreme na svr{uva~kata, no ja odbegnala smrtta od kamenuvawe.
Otprvin Josif, koj ja sakal Marija, ja {titel na ovoj na~in. Sepak, golema bolka go ti{tela dlaboko vo srce. Koga se rodil Isus, Josifovite somnevawa za negoviot tatko se zgolemile i toj stradal. Kako {to Isus rastel, tie dvajcata stanuvale sé pooddale~eni vo srcata. Zatoa ~esto se pojavuvale semejni problemi. Isus bil gledan kako vonbra~en sin i, bez za{titata na semejstvoto na Zaharija i qubovta na Josif, toj rastel so neopisliva osamenost vo srceto.
Isus bil svesen za svojot pat kako Mesija, i taguval poradi ovaa osamenost i serioznite prepreki {to taa gi predizvikala pri ispolnuvaweto na Bo`jata voljata. Mesijata e Vistinski roditel. Za da ja ispolni taa misija, Toj trebalo da ja primi Svojata vistinska nevesta. Isus trebalo da ja preobrati vo samiot koren la`nata qubov so koja Arhangelot go predizvikal Padot na Eva, koja rastela kako sestra na Adam. Spored toa, Isus, na mestoto na Adam kako Sin Bo`ji, trebalo kako svoja nevesta da primi pomlada sestra na nekoj {to e vo polo`ba na arhangel. Taa nevesta ne bila nikoj drug, tuku }erkata na Zaharija, pomladata sestra na Jovan Krstitel. Za da go ispolni ova vo svet kade {to Satanata igral uloga na sopstvenik i gospodar, na Isus mu bila potrebna osnova od za{tita sozdadena so apsolutna vera. Za `al, seto toa se sru{ilo okolu Nego.
Ova nemalo da se slu~i ako Zaharija i Elisaveta, koi primile otkrovenie i duhovna poddr{ka od Boga, ja zadr`ale apsolutnata vera. Ako tie ja ispolnile svojata odgovornost, Marija postojano bi bila vo kontakt so niv, duri i po svojot trimese~en prestoj vo nivnata ku}a. Bog go odbral semejstvoto na Zaharija kako glaven pretstavnik na celiot svet, so cel duri i po Isusovoto ra|awe da go {titat, slu`at i svedo~at za Nego kako Mesija. Ne samo {to trebalo da mu slu`at na Isus kako na Bo`ji Sin i Mesija so polna vernost, tuku trebalo da ja nau~at Bo`jata volja preku Nego i apsolutno da go sledat. Isto taka, Jovan Krstitel bil roden da mu slu`i na Isus i trebalo da ja ispolni svojata odgovornost, vodej}i gi site svoi sledbenici da veruvaat vo Isus i da primat spasenie.
No, za `al, iako Zaharija, Elisaveta i Jovan Krstitel prvo posvedo~ile za Isus, nema dokaz deka tie mu slu`ele kako na Sin Bo`ji. Po~ituvaniot sve{tenik Zaharija bil samo nabquduva~. Jovan Krstitel ostanal odvoen od Isus. Ovie okolnosti gi spre~ile lu|eto da go sledat Isusa i go napravile negoviot pat mnogu te`ok. Koga edna{ ova semejstvo ja izgubilo verata vo Isus, gledaj}i na nego so ~ove~ki o~i, ne mo`elo da mu pomogne da ja primi svojata nevesta.
Koga nekoj e napadnat od Satanata, ja gubi seta duhovna poddr{ka i vdahnovenie. Verata vo Boga, kako i ~uvstvoto za blagodarnost kon Nego, se gubat. Toj po~nuva sé da gleda so ~ove~ki o~i. Marija ne mu pomognala na Isus za ven~avkata, koja toj ja posakuval. Taa duri i se sprotivstavila. Ova bila direknata pri~ina zo{to Isus ne mo`el da primi nevesta i ne mo`el da stane Vistinski roditel, {to go prisililo da trgne po patot na krstot.
Isusovite zborovi upateni kon Marija za vreme na ven~avkata vo Kana: "{to bara{ od Mene, `eno?"(Jovan 2:4), go otkrivaat negovoto prekorno srce kon majkata koja pomaga vo ven~avkite na drugi a odbiva da mu pomogne Nemu da ja primi svojata nevesta, kako najva`no barawe na Providenieto. Odovde mo`eme da sfatime zo{to Isus pra{al: "Koja e Mojata majka i koi se Moite bra}a?"(Mateja 12:48)
Soo~en so otporot na Marija, Zaharija, Elisaveta, i kone~no, na Jovan Krstitel, Isus se otka`al od nade`ta za nivna za{tita pri ispolnuvaweto na svojata misija. Zatoa Isus go napu{til svojot dom, vo potraga po nova duhovna osnova za povtorno da go zapo~ne Providenieto na spasot.
Sega bez semejstvo i dom, Isus taguva: "Lisicite imaat legla i pticite nebeski - gnezda; a Sinot ~ove~ki nema kade glava da zasolni."(Mateja 8:20) Po gubeweto na semejnata osnova, Isus se obiduval da ja zameni. Toa bila negovata trigodi{na misija.
Na krajot, bidej}i lu|eto ne mu veruvale i u~enicite ja izgubile verata, Isus bil napadnat od Satanata. Koga negovata osnova se sru{ila, toj trgnal po patot na krstot. Prvobitno, Isus do{ol na zemjata kako Mesija da gi blagoslovi svoite sledbenici i celoto ~ove{tvo. Toj trebalo da go izgradi bezgre{noto Nebesko carstvo. No, bidej}i lu|eto ne veruvale vo nego, toj ne mo`el da ja primi svojata nevesta, ne mo`el da stane Vistinski roditel, nitu da ja ispolni svojata misija. Poradi toa i vetil deka }e se vrati.
Spored Biblijata: "Sé {to }e povrzete na zemjata, }e bide povrzano i na neboto; i sé {to }e razvrzete na zemjata, }e bide razvrzano i na neboto". Zatoa denes jasno ja otkrivam ovaa vistina za Isus i Marija, so cel da gi oslobodam i pokraj sprotivstavuvawata na nekoi golemi crkvi.
Gospodarot na Vtoroto pri{estvie doa|a da ja usovr{i osnovata na Bo`jeto Providenie na obnova, nedovr{ena od Isus. Zna~i toj doa|a kako seme na prvobitnoto, Vistinsko dete da go dovr{i idealot na sozdavaweto. Toj doa|a da go dovr{i idealot na Vistinskite roditeli, koi se izvor na Vistinskata qubov, Vistinskiot `ivot i Vistinskata krvna loza na Boga. Toj doa|a vrz pobedonosna osnova na fundamentalnoto Providenie na Bo`ja strana pred vremeto na Isus. Isto taka, toj stoi na pobedonosnata osnova na Isusoviot `ivot i ja nao|a nevestata {to Isus ne mo`el da ja najde. Zaedno, tie stanuvaat Vistinski roditeli, za da go spasat celoto ~ove{tvo.
Preku blagoslovot na novi brakovi {to prenesuva Bo`jata originalna krvna loza, Vistinskite roditeli }e bidat sposobni da dadat spas za celoto ~ove{tvo. Lu|eto }e stanat Vistinski li~nosti, nakalemuvaj}i se na Bo`jata Vistinska qubov, Vistinski `ivot i Vistinskata krvna loza. U{te pove}e, Mesijata }e vospostavi Vistinsko semejstvo, sozdavaj}i Carstvo nebesko na zemjata. Na toj na~in, preku Internacionalni Sveti ven~avawa, }e se vospostavi ovaa nova krvna loza, koga Gospodarot na Vtoroto pri{estvie }e dojde kako ~ovek.
Na nivo na golemo svetsko semejstvo, Gospodarot go otpla}a ona {to e izgubeno vo semejstvoto na Adam i gi obnovuva Vistinskoto pravo na prvorodeniot, Vistinskoto roditelstvo i Vistinskoto kralstvo, koi trebalo da bidat usovr{eni vo semejstvoto na Adam. Toj }e go preobrazi ovoj svet vo Carstvo nebesko na zemjata pod Bo`ja vlast i, so toa, }e go otvori patot kon Carstvoto nebesko vo duhovniot svet. ~ove{tvoto }e vleze vo erata na kralstvo i duhovno i fizi~ki naso~eno kon Boga i }e se sozdade Carstvo nebesko na zemjata i vo duhovniot svet, {to e Bo`ji ideal za sozdadenoto. Ova e pregledot na Principot na Providentnata istorija za spasot. Se nadevam deka site vie vo idnina isto taka }e mo`ete da go primite ovoj radosen, nov blagoslov na brakot.
Dragi moi voda~i i po~ituvani gosti, sakam povtorno da ja izrazam mojata blagodarnost {to oddelivte vreme od va{iot prezafaten `ivot, za da prisustvuvate na ovoj zna~aen sobir. Se nadevam deka mo`ete jasno da go razberete pravecot na istorijata na Providenieto, za da mo`ete da stanete vistinski voda~i vo vospostavuvaweto miren svet. Bog neka ve blagoslovi vas i va{ite semejstva. Vi blagodaram.